Natisni

Rasno stanje nima vpliva na ljudi. Kar vpliva na ljudi v določeni rasi je v bistvu okolje, politični sistem, religija... Stare rase, ki so obstajale še pred belo raso, imajo potencial, da lahko dosežejo isto, kot lahko doseže bela rasa. V svetu obstaja 7. ras že od 25.000 let nazaj in nihče do sedaj se ni mogel razviti višje. V tem tisočletju pa se je odprla 8. rasa. Če začnemo delovati s potenciali višje rase, se nam odpre glava in se nam prebudijo novi možganski potenciali. Vživljenju vemo, da lahko uporabljamo le 2% do 4% možganskih potencialov. Obstaja pa možnost, da lahko v naših možganih sprožimo tudi 19. rasno stopnjo. Tako lahko možgani sprožijo vse nivoje, kateri so ljudem na voljo. Zavest sproži zakrnele možganske potenciale, skozi te se sproži moč skozi globine dimenzij in življenje lahko obvladujemo na višji stopnji, kot smo ga prej. Človek lahko tako vpliva na vreme, spreoblikuje sebe in materijo, spremeni telesne celice ljudi, spremeni živalske celice, rastlinske celice. Vse je možno doseči.

Primarna družina, v kateri smo odrasli, prav tako pogojuje, pod katero rasno stopnjo spadamo. Pri tem je odvisno predvsem od tega, kakšna načela vladajo v družini, ki nam lahko tudi zmanjšujejo rasno vrednost. V primarni družini je pomembno, na kakšni rasni stopnji deluje ali je delovala družina od očeta in družina od mame. Kot vidimo lahko v določenem narodu delujejo povsem različni programi ljudi.

Z novimi prebujenimi močmi moramo dati sebe pod nadzor, da z močjo ne delamo škode, pač pa da lahko naredimo veliko pozitivnega. Z novo močjo v makrookolju ne moremo narediti velike škode, lahko pa poškodujemo posameznika. Pomagajmo, da bo rasa bolj srečna, delujmo humano in pozitivno. V sebi imamo moč, da lahko popravljamo celo Evropo. Pazimo, da ne bomo delali škode. Nadzorujmo misli in nagone jeze, maščevalnosti, sovraštva, ljubosumnosti... Ljubosumnost je psihična motnja, iz katere pride sovraštvo in jeza. Imejmo sebe pod nadzorom.

POŽELENJE

V življenju je poželenje koristno izživeti. Skušajmo se izboriti skozi vzroke poželenja. Če bomo poželenje izživeli skozi življenje, nam ne bo več zanimivo. Prebujajmo v sebi čakre, izvajajmo jogo, Molitev Verovanja in tako bomo sebe okrepili ter poželenje se bo prelilo v čisto energijo. Lahko se zgodi, da pademo v fizični vzrok poželenja. Nekdo bo skozi realnost ugotovil, da je poželenje prazna iluzija. Nekdo drug pa se bo skozi realno dejanje ujel v suženjstvo od poželenja in se bo moral spopasti še z vzrokom odvisnosti od poželenja. Končni rezultat vsega skupaj je, da se moramo rešiti težnje po poželenju in da postanemo do poželenja ravnodušni. Ni prav, da poželenje v sebi zatremo, kot to naredijo npr. duhovniki. Ti poželenje v sebi namreč zatrejo in jim kasneje vzrok poželenja udari ven na površje lahko tudi kot fizična bolezen. S poželenjem se je potrebno soočiti in ga transformirati v drugo obliko, ga dvigniti na višjo dimenzijo, v mentalno dimenzijo. Če v nagon vlijemo ljubezen, bo ta dvigala nagon v višjo dimenzijo. Če se ljubezen prelije v nagon, ga osvobodi. Najbolj pomembno je, da poželenje dvignemo v dimenzijo sožitja, sočutja, ljubezni in nam bo tako plemenitila celo življenje. Isto velja tudi za ostale nagone (npr. po hrani, po poživilih...).

Nagon se razširi iz nekaj ljudi tudi na 1000 ljudi in ne deluje več kot nagon, pač pa kot vir življenja. Kdor nagon definira kot strast, ta običajno nima nikogar v resnici rad, pač pa je le suženj strasti. Kdor pa nagon definira kot srečo dihanja z ljudmi, tak človek ima rad vse ljudi, živali, rastline, življenje in čuti, kot da lebdi in ima vse rad. Taka je zakonitost evolucije. Vsak človek ima v sebi poželenje. Poželenje je potrebno dvigniti v višjo dimenzijo, dihati z ljudmi, živalmi, nebom, zemljo... Dihajmo z ljubeznijo, v sreči, svobodi, v sreči čutečega sožitja z ljudmi. Potrudimo se nagon in poželenje spremeniti v ljubezen, v sočutje, v sožitje ljubezni. Transformirajmo ga višje in imeli bomo radi vse ljudi.

Včasih človek misli, da je grešno čutiti ljubezen še do koga drugega. Če npr. ženska začuti ljubezen še do katerega drugega moškega, jo ljudje obsojajo. To je še posebej zatrto v Sloveniji. V resnici pa prava ljubezen ne izbira spola. Prava ljubezen je tista, v katero se transformira poželenje. Prav je, da imamo radi vse ljudi. Da čutimo sožitje ljubezni in lahko dihamo z vsemi ljudmi. To ni grešno, pač pa je sveto. V partnerski zvezi partner običajno misli, da je prav, da čutimo ljubezen le do njega. Če nas partner prisili, da ljubezen omejimo le na njega, začne ljubezen počasi ugašati. Če pa ljubezen prebudimo do vseh ljudi, lahko tudi do svojega partnerja izrazimo in z njim dihamo veliko več ljubezni. Imejmo radi vse ljudi. Bog ima vse rad. Angeli imajo radi vse. To je višja evolucijska stopnja ljubezni.